V perfektnem svetu bi to bilo pismo namenjeno tebi Anika, ampak ker nimam tvojega naslova je to moja naslednja izbira.
Torek, 17. 02. 2026, 02:37
Ker sem se zbudil bolj emocionalen kot ponavadi, nisem imel druge kot, da napišem dva verza, kasneje pa me je premamilo, da ju tudi posnamem v pesem. Struktura je kar vredu, vsebina večinoma tudi, čeprav je polovica le te skupaj s flowi kar cringe-worthy in zahteva dodatno pozornost v prihodnosti … Ampak to je to za polovico dneva. Prva zadeva, ki sem jo zares sam posnel ever. Še kar v povojih bi rekel.
Sobota, 21. 02. 2026, 02:59
Odločil sem se na novo posneti celotno pesem na drugo glasbeno podlago, hkrati pa sem dodal tudi refren. Še vedno ni najbolj kvalitetno, ampak sem dovolj zadovoljen za ta teden. V prihodnosti bo nekdo bolj izkušenj reševal probleme kvalitete.
Če bi izkušnjo lažje spremljala, je na tej strani besedilo.
Ponedeljek, 16. 02. 2026, ni določene ure
Kar bom napisal in kar si želim ni pravično do tebe, ampak vseeno se želim izraziti in biti direkten.
Nekaj let nazaj sem ti povedal, da sem te sanjal. Pojav, ki se mi zgodi dvakrat, mogoče trikrat na leto. V retrospektivi ni to nič posebnega, vsakemu lahko naključno kapni karkoli v sanjah. Čeprav bi rekel, da je to normalen pojav, vedno bolj in bolj vpliva name, ko se zbudim anksiozen, poln obžalovanja z občutkom, ki mi govori “Nekaj mi manjka.” Danes sem čutil vse to najmočneje do sedaj in mi je pretreslo celoten dan. Ne bi rekel, da so te občutki zaradi ljubezni ali pa neko osnovno pogrešanje osebe, saj je od najinih trenutkov minilo minilo že sedem let, zato sem odločil poimenovati ta pojav “Hrepenenje nostalgičnih metuljčkov”. - You know. the ones you feel in your tummy … The ones I felt back in the day when I saw even just a glimpse of you. Osebno se mi zdi to poimenovanje extra skladno glede na to, da si imela ali pa morda še vedno imaš simboliko metulja pri srcu.
Ker me je danes Hrepenenje Nostalgičnih Metuljčkov kar močno zadela, sem se odločil iti globje into the rabbit hole in raziskati svoja čustva. Mogoče niso tako rasčiščena kot se mi je zdelo, mogoče pa je to le nekaj, za kar si moram reči “Fuck it, it is what it is …”
Mnogokrat, ko me zadane HNM se vprašam “Kaj če …?” Kaj če te ne bi kar naenkrat odrezal iz svojega življenja in bi namesto tega komuniciral kaj me zares muči … kaj tebe muči. Ampak takrat sem imel svoje razloge, da sem te zapustil. Razlogi, ki so me spravljali v jok in bolečino daleč predenj sem to jaz storil tebi. Razlogi, ki bi morda lahko bili rešeni s serijo pogovorov - ampak takrat sem bil še premlad, da bi v pravo smer razmišljal. Takrat sem se po pravici povedano bal izraziti svoja čusta in pokazati kje boli. Kaj če bi takrat to skupaj rešila in bi se najin odnos nadaljeval … Ideja me premami za celo minuto, ko nato spoznal, da je to zelo preveč hipotetično - jaz sem šel naprej v življenju in imam druge odnose in ti si storila enako. Not to mention that you’re a dog person while I’m very not a dog person, so it would have never worked #SarcasticQuip
V vsakem primeru to ostane le kot hipotetična ideja, ki se ne more nikoli zgoditi in to me boli. Boli me, ker si želim imeti tebe nazaj v svojem življenju na podobno noto, ki sva jo že igrala. Oboževal sem najine pogovore, ki so lahko trajali pozno v noč, in če tudi sem se skozi leta znal odpreti drugim ljudem, ni bilo nikoli enako kot s teboj. Hanging out with you was something else. Boli me, ker če ne morem biti s teboj potem ne bom nikoli več imel tega v življenju, mar ne?
Ampak v vsem današnjem razmišljanju, premljevanju in odločanju sem spoznal, da ne rabi biti tako. Ne rabim razmišljati tako dvodimenzijonalno. Ja, želim si te v mojem življenju in ne, najin odnos ne bi moral biti romantično vpleten, ampak to ne pomeni, da ne moreva biti dobra prijatelja - kot sva bila back in the day ampak brez ideje, da bi lahko bilo kaj več.
Priznati moram, da se mi ta ideja zdi sebična in nepravična do tebe … Mene si že dala mimo, zdavnaj prebolela in šla živeti svoje življenje naprej, pred tem pa sem te jaz brez milosti odrezal iz svojega življenja … zakaj bi se zdaj na mojo pobudo vrnila? In na to nimam odgovora. Ni smiselno, da se vračaš v ta odnos, pa vednarle upam, da neka želja v tebi obstaja. Zadnje čase se spopadam s pesimističnim pogledam, kako čas hitro teče … Par let in moje babi, ki me je vzgojila bolj kot lastna mati, ne bo več, par dodatnih let in moje mati ne bo več, in še par dodatnih let pa bom že karnaenkrat 70 … in v tistih letih bi raje vzbujal še kakšne nove spomine s teboj, kot pa da bi se še naprej spraševal “Kaj če …?”
Tako da, če nisem bil dovolj jasen: Želim si te v mojem življenju ali pa vsaj znova poiskusiti. Vem, da se ne sliši kot mačji kašelj in tudi ne bi smela to vzeti na tak način … Menim, da če se spraviva v to naju kot prvi korak čakajo težki pogovori o najini preteklosti, ki bi jih morala imeti že zdavnaj - to se mi zdi kot pomemben korar, ki nama bo razčistil pot ter postavil dobre temelje za naprej.
Če imaš kanček želje to idejo preizkusiti: let’s meet. Fuck a coffee or a bar, to nikoli ni bil najin thing and also fuck Instagram, zbrisal sem si ga 2 leti nazaj in ga uporabljam samo, da sem lahko začel pogovor s teboj. Če si za mi napiši ustrezen datum za hangout na 030 440 590. Dobila se bova pri najinem krogu (ja še vedno je to najin krog, we claimed it).
